Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠUŠTAR Alojzij

bogoslovni pisatelj, metropolit, nadškof

(14.11.1920 - 29.6.2007 )

Življenjepis

R. 14. nov. 1920 na Grmadi pri Trebnjem. Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, škofijsko gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani, študiral bogoslovje v Ljubljani, na Gregoriani v Rimu pa filozofijo in teologijo ter promoviral oz. dosegel licenciat, medtem je bil l. 1946 posvečen. Zaradi bolezni je odšel v Švico in ostal tam skoraj 30 let. Najprej je bil kaplan, nato profesor filozofije in verouka, predavatelj moralne teologije, rektor visoke bogoslovne šole, škofov vikar, tiskovni referent švicarske škofovske konference in tajnik Sveta škofovskih konferenc Evrope. V Slovenijo se je vrnil l. 1977 in bil l. 1980 imenovan za ljubljanskega škofa in metropolita. Po stroki je moralni teolog in se je v številnih knjigah posvečal predvsem vprašanju človekove svobode in odgovornosti. Njegove knjige, razprave in članki so izšli v latinščini, nemščini, francoščini, slovenščini itd. Bil je veliki kancler Teološke fakultete, predsednik Slovenske škofovske konference, podpredsednik Jugoslovanske škofovske konference in podpredsednik Sveta škofovskih konferenc Evrope. 5. mar. 1997 je bil za njim za slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa razglašen dr. Franc Rode.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 168 - s sliko.
  • SBL III, str. 729.
  • Slovenski almanah ’92, str. 220 – s sliko.

Slikovni material

  • ES 13, str. 168.

 

« Nazaj | natisni