Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠUKLJE Gizela

arhitektka

(25.3.1909 - 31.10.1994 )

Življenjepis

R. 25. mar. 1909 v Jelsi na Hvaru (vnukinja Frana in nečakinja Pavla Golie), u. 31. okt. 1994 v Ljubljani. V Ljubljani je obiskovala gimnazijo in študirala arhitekturo ter l. 1932 diplomirala kot učenka Jožeta Plečnika. Izpopolnjevala se je na umetnostnem inštitutu pariške Sorbone, bila po vojni profesorica na državni šoli za umetno obrt, kasnejši šoli za oblikovanje, in kot njena ravnateljica stopila v pokoj. Njeno delo je povezano z Metliko, kjer so po njenem načrtu preuredili grajski vrt in postavili spominsko ploščo padlim v NOB. Izdelala je več načrtov za spomenike in spominske plošče belokranjskim kulturnim delavcem (Šest, Županič, Marentič itd.). Ukvarjala se je tudi z opremljanjem knjig.

Viri in literatura

  • DL 17. nov. 1994 št. 46, str. 18 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni