Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠUKLJE Fran

politik, zgodovinar

(24.10.1849 - 18.8.1935 )

Življenjepis

Rodil se je 24. oktobra 1849 v Ljubljani očetu Martinu in materi Ani. Obiskoval je ljubljansko gimnazijo in se kot sedmošolec brez očetove vednosti zaradi spora s profesorjem pridružil prostovoljcem v vojni proti Prusiji. Med študijem na Dunaju, kjer je študiral zgodovino in zemljepis, je bil eden od ustanoviteljev društev Sava, Jug in Slovenija. Leta 1872 je bil suplent na goriški gimnaziji, od leta 1873 do 1875 pa profesor v Novem mestu in bil zaradi narodne zavednosti premeščen v Dunajsko Novo mesto.

Leta 1883 je postal poslanec v kranjskem deželnem zboru. Od takrat naprej se je intenzivno ukvarjal s politiko in postal tudi poslanec v državnem zboru na Dunaju, dvorni svetnik in kranjski deželni glavar. Ko je leta 1883 prišlo v liberalnem taboru do razkola, je postal vodja zmernejše struje, tako imenovanih elastikarjev.

V mlajših letih se je ukvarjal z zgodovino in raziskoval francosko revolucijo, njegova najpomembnejša razprava pa je leta 1883 objavljena razprava Avstrijsko medvladje in ustanovitev habsburške vlade na Avstrijskem (1246–1283). V svojih zadnjih letih se je umaknil iz političnega življenja, se preselil na grad Kamen v Kandiji, kjer se danes nahaja pljučni oddelek novomeške bolnišnice, in pisal spomine, ki sodijo med naša najboljša memoarska dela. Izšli so v treh delih med leti 1926 in 1929 pod naslovom Iz mojih spominov in so bili kasneje še dvakrat ponatisnjeni. O razlogih in namenu pisanja spominov je v predgovoru h knjigi zapisal: »Mnogo prijateljev me je nagovarjalo, naj obelodanim svoje »Spomine«. Doživel sem vso dobo slovenskega preporoda, počenši od Vodnikove stoletnice leta 1858; zgodaj sem se udeležil narodnega gibanja, kmalu sem stal v prvih vrstah naših narodnih borcev. Danes sem eden izmed zadnjih svedokov prezanimive te dobe. In kot tak sem se naposled le udal prijateljskemu pozivu, češ, grešil bi proti narodni dolžnosti, ako ne ugodim tem željam. Kajti prešinjen sem prepričanja, da tudi v politiki velja načelo organičnega razvoja. Kedor hoče razumeti sedanjost ter količkaj pravilno računati z bodočnostjo, mora znati, kako so nastale današnje razmere. Pomnožiti to prepotrebno znanje, namen je mojih »Spominov«. Zadovoljen bodem, ako svoj namen vsaj deloma dosežem.« Zelo zanimivi so tudi njegovi Sodobniki: mali in veliki (1933), v katerih opiše najznamenitejše in najznačilnejše može slovenske politične zgodovine.

Med drugim si je pridobil veliko zaslug za izgradnjo dolenjske in belokranjske železnice ter osnovanje kmetijske šole na Grmu. Za njegovo delo mu je cesar podelil plemiški naslov. Umrl je 18. avgusta 1935 na gradu Kamen v Novem mestu. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ES 13, str. 164.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 65 - slika.
• M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. 96-97.
• SBL III, str. 716.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 65.
• M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. 96.

« Nazaj | natisni