Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠRIBAR Vinko

arheolog, Trdinov nagrajenec

(19.7.1922 - 6.6.1996 )

Življenjepis

R. 19. jul. 1922 v Ljubljani, u. 6. jun. 1996 v Kortini nad Sv. Antonom pri Kopru. V osnovno šolo je hodil v Suhorju v Beli krajini, v Skopju ter v Sremski Kamenici. V Skopju je opravil sprejemni izpit za gimnazijo, sedem razredov je nato končal v Prizrenu, osmega pa v Ljubljani, kjer je l. 1943 maturiral. Aheologijo je študiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral l. 1956. Nadaljeval je s študijem na oddelkih za arheologijo na Dunaju (1958-59), v Bonnu (1959-1960) ter l. 1965 v Bologni. L. 1965 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani (Problemi prehoda poznega latena v rimsko dobo na področju Krke). Kot arheolog je deloval nekaj časa v Beogradu, l. 1951 se je zaposlil v Narodnem muzeju v Ljubljani (deloval je tudi v coni B STO) in tu ostal do upokojitve l. 1987, mdr. kot vodja Centra za arheologijo srednjega veka. Z obsežnim raziskovanjem in izkopavanji srednjeveškega Gutenwertha (Otok pri Dobravi na Dolenjskem ) je utemeljil arheologijo srednjega veka na Slovenskem (1967-1984). Posvečal se je slovanskemu zgodnjemu srednjemu veku, posebej ketlaški kulturi 9. in 10. stoletja; vodil je izkopavanje cerkev in nekropole na blejskem Otoku (1962-1965), staroslovanskega grobišča s cerkvijo pri Sv. Juriju v Batujah (1967, z Goriškim muzejem) ter ob cerkvi sv. Petra v Črnomlju. Izkopaval je v cerkvi sv. Lovrenca v Buji (1980-1983, v sodelovanju s pokrajinskim centrom za kulturno dediščino in restavriranje iz Passariana), v Simonovem zalivu, v Podmelcu, sodeloval je pri raziskovanju langobardskega limesa, obravnaval zgodnjesrednjeveško gradivo iz Moša ter staroselske grobove iz Lauca v Karniji. Objavil je okrog 80 strokovnih člankov in razprav. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: Trdinovo nagrado l. 1977 (za raziskovalno delo v dolini Krke), priznanje Raziskovalne skupnosti SO Novo mesto (1980) za inovacijsko dejavnost pri razvijanju instrumentarija za terensko arheološko dokumentacijo.

Viri in literatura

• Arheološki vestnik 1998 št. 49, str. 383-386.
• Delo 10. jun 1996, št. 132 (osmrtnica).
• Dolenjski zbornik 1985, str. 366.
• ES 13, str. 123 - s sliko (podatek, da je u. v Kortinah).
• Podatke je posredoval Matej Župančič.
• Prim. SBL 20. sn., str. 839.

Slikovni material

• ES 13, str. 123.

« Nazaj | natisni