Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠPORAR Ivan

kmetijski strokovnjak

(11.1.1910 )

Življenjepis

R. 11. jan. 1910 v Herinji vasi na Dolenjskem. Po končani osnovni šoli je obiskoval kmetijsko šolo na Grmu, bil inštruktor na kmetijski šoli v Rakičanu, v l. 1941–1942 bil interniran v Monigu, nato maturiral na gimnaziji v Ljubljani in l. 1943 odšel v partizane ter delal pri kmetijskem odseku SNOSa. Po vojni je bil med drugim ravnatelj Arboretuma Volčji Potok, svetnik pri Biotehniški fakulteti, izdelal ureditvene programe za posestva Čateške toplice, Črmošnjice, Draga pri Kočevju in številna druga, izdelal idejne načrte za rastlinjake, hleve ter veliko predaval in sodeloval v Kmečkem glasu in drugod.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 111.
  • SBL III, str. 672.
  • Sodobno kmetijstvo XIII/1986, str. 3 – slika.

Slikovni material

  • Sodobno kmetijstvo XIII/1986, str. 3.

 

« Nazaj | natisni