Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠPILER Ado

ftiziolog, primarij

(16.2.1921 - 4.1.1972 )

Življenjepis

R. 16. febr. 1921 v Postojni, u. 4. jan. 1972 v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in po prvem rigorozu odšel v partizane, po demobilizaciji l. 1946 nadaljeval študij in l. 1949 promoviral. Po opravljeni specializaciji iz ftiziologije je nastopil staž v novomeški bolnici, l. 1954 pa je postal upravnik zdravstvenega doma in je ta posel opravljal do smrti. V času njegovega službovanja se je ustanova od 30 uslužbencev povečala na 300. Poleg vodstvenih poslov je opravljal dispanzersko službo in delo splošnega zdravnika ter veliko prispeval k napredku zdravstva na Dolenjskem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj.

Viri in literatura

  • ZdrV XLII/1972, str. 119 – s sliko.

Slikovni material

  • Rast II/1998, str. 205.

 

« Nazaj | natisni