Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠNUDERL Makso

akademik, književnik, politik, pravnik

(13.10.1895 - 23.6.1979 )

Življenjepis

R. 13. okt. 1895 v Rimskih Toplicah, u. 23. jun. 1979 v Ljubljani. Maturiral je v Mariboru l. 1915, študiral romanistiko, bil mobiliziran in na poti v Albanijo hudo ranjen. V l. 1918–1919 je bil oficir v vojski generala Maistra. Po vojni je študiral pravo in l. 1924 promoviral. V Mariboru je imel odvetniško pisarno, se l. 1941 umaknil v Ljubljano, odšel l. 1943 na osvobojeno ozemlje, bil član IO OF, SNOSa in AVNOJa. Po vojni je bil redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, član SAZU ter častni doktor ljubljanske univerze. Pisal je tudi pesmi, prozo in drame ter prevajal za gledališče. Doživetja med drugo vojno obravnava v Dnevniku 1941–1945 I, II. Prejel je spomenico 1941, nagrado AVNOJa in druga visoka odlikovanja.

Viri in literatura

  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 16 - slika.
  • ES 13, str. 75 - s sliko.
  • SBL III, str. 660.

Slikovni material

  • ES 13, str. 75.
  • Bitka, kakor življenje dolga 1978, str. 16.

 

« Nazaj | natisni