Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠMALC Matej

kritik, prevajalec, urednik

(12.9.1888 - 27.5.1960 )

Življenjepis

R. 12. sept. 1888 v Ribnici, u. 27. maja 1960 prav tam. Kot ljubljanski gimnazijec je bil zaradi političnega delovanja izključen iz vseh avstrijskih srednjih šol in je maturiral l. 1908 na Sušaku. Romanistiko je študiral v Firencah, na Dunaju in v Parizu in l. 1915 na dunajski univerzi promoviral. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen, po vojni pa je bil prosvetni propagandni referent pri Narodnem svetu v Ljubljani, sekretar ljubljanske univerze in bil kazensko upokojen, ker je podpiral napredna visokošolska gibanja. Od l. 1940 je bil v Franciji radijski napovedovalec, se po vojni vrnil in bil do smrti upravnik znanstvene pisarne SAZU. Obvladal je več jezikov, prevajal za gledališče iz francoščine, nemščine in angleščine ter pisal kritike in eseje.

Viri in literatura

• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 28-29 - sliko.
• SBL III, str. 657.

Slikovni material

• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 28.

« Nazaj | natisni