Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠLAJPAH - ZORN Mara roj. MARINČEK

bibliotekarka

(11.8.1919 )

Življenjepis

R. 11. avg. 1919 v Cerkljah ob Krki. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, maturirala l. 1938, študirala slavistiko in zaradi vojne diplomirala šele l. 1947. L. 1951 je naredila bibliotekarski izpit, se izpopolnjevala v Beogradu, Parizu in Birminghamu, službovala v Svetu za kulturo in prosveto kot samostojna svetovalka in od l. 1970 opravljala posle ravnateljice Centralne tehnične knjižnice. Sodelovala je pri ustanavljanju knjižnic po Sloveniji, pripravila obsežno gradivo za zakon o knjižničarstvu in programe za strokovne izpite, sodelovala na številnih seminarjih, še posebej pa je zaslužna za razvoj Centralne tehnične knjižnice. Poleg drugih priznanj je prejela Čopovo nagrado.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 61.
  • SBL III, str. 651.
  • Univerza IV–2, str. 2013.

 

« Nazaj | natisni