Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKULJ Edo

muzikolog, teolog

(23.5.1941 )

Življenjepis

R. 23. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. L. 1948 se je s starši preselil v Argentino. Tam je končal osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje. Nato je študiral v Rimu, postal l. 1971 magister teologije, nato pa je promoviral »summa cum laude« iz cerkvene glasbe. Kot izseljenski duhovnik je služboval v Frankfurtu, se preselil v Ljubljano, postal tajnik teološke fakultete, vodja podiplomskega študija in predavatelj na oddelku za cerkveno pravo Akademije za glasbo v Ljubljani. Obnovil je revijo Cerkveni glasbenik, izdal dve ljudski pesmarici, Gallusovo mašo, motete in madrigale ter l. 1991 prejel Gallusovo plaketo. Posebej se posveča študiju slovenskega orglarstva, je soavtor monografije Orgle na Slovenskem.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 60.
  • Kdo je kdo za Slovence 1991, str. 257.
  • Naše tromostovje X/1978 št. 11, str. 43 – slika.
  • Univerza V–1, str. 1073.

 

« Nazaj | natisni