Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKRABEC Stanislav (Raviščekov)

gospodarstvenik, Kraigherjev nagrajenec

(5.6.1933 )

Življenjepis

R. 5. jun. 1933 v Ribnici, živi v Hrovači pri Ribnici [oče posestnik in gostilničar Stanislav, mati gospodinja Frančiška roj. Rigler; poročen je z zobno inštrumentarko Bredo Marijo, roj. Peček, sinova podjetnika Janez in Stanislav; je sorodnik slovitega jezikoslovca patra Stanislava Škrabca in oče znanega slovenskega poslovneža Janeza Škrabca]. Leta 1954 je končal šolanje na gimnaziji, nato pa se je kot kalkulant zaposlil na SGP Zidar (tam je delal do leta 1957). Leta 1960 je postal šef tehnološkega oddelka v kočevskem podjetju ITAS, nato pa leta 1963 vodja izvoza v novogoriškem podjetju Vozila. Leta 1968 je postal direktor podjetja Riko v Ribnici na Dolenjskem, ki se je pod njegovim vodstvom iz skromnega kovinarskega podjetja razvilo v enega najuspešnejših slovenskih podjetij in se uveljavilo tudi v tujini. Upokojil se je leta 1992. Bil je član Prostovoljnega gasilskega društva (bil je vodja mladine v PGD okraja Kočevje), predsednik Mašinosaveza SFR Jugoslavije. Objave o njem so se pojavljale v Delu, Dolenjskem listu in ribniškem Rešetu, bil pa je tudi gost v televizijskih in radijskih oddajah. Prejel je veliko priznanj in nagrad: nagrada združenja male industrije za uspešnost v gospodarstvu, 1970, Kraigherjeva nagrada za uspešnost v gospodarstvu, 1984, častni občan občine Teslić, 1985, priznanje za inovatorja leta, 1986, častni občan občine Ribnica, 2002, orden dela z zlatim vencem.

Viri in literatura

• A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 29 – s sliko.
• Delavska enotnost 19. jan. 1984 št. 2, str. 6 – s sliko.
• Delo 5. jan. 1984 št. 2, str. 5.
• ES 13, str. 58.

« Nazaj | natisni