Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKODLAR Čoro (Franc)

časnikar, restavrator, slikar

(2.11.1902 - 19.5.1996 )

Življenjepis

R. 2. nov. 1902 v Ljubljani, u. 19. maja 1996 prav tam. Po osnovni šoli je obiskoval realko in bil v petem razredu izključen. Slikarstva se je učil v raznih ateljejih na Dunaju, v Münchnu in po vrnitvi pri časopisu Jutro sodeloval kot novinar, ilustrator in umetnostni kritik. L. 1941 se je vključil v OF in sept. 1943 odšel v partizane. Po osvoboditvi je bil član komisije za ugotavljanje kulturne škode, ki jo je povzročil okupator, in vodja Federalnega zbirnega centra. Od l. 1948 je živel kot svobodni umetnik. Že v srednji šoli je rad risal, se po vrnitvi iz tujine učil slikanja al fresco ter s slikarjem Ferdom Veselom upodabljal dolenjsko pokrajino, portrete in akte ter naslikal tudi pisatelja dr. Slavka Gruma. Opravil je več restavratorskih del za Narodno galerijo v Ljubljani, v Novem mestu, Kopru in Piranu. Zelo vneto je nastopal v polemikah o avtentičnosti Prešernove podobe, ki jo je pred leti odkril na Dunaju dr. Marko Marin.

Viri in literatura

• ES 13, str. 49.
• SBL III, str. 638.
• Slovenski almanah 1979, str. 81 – slika.

« Nazaj | natisni