Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKERLJ Stanko

akademik, lingvist, literarni zgodovinar

(7.2.1893 - 21.7.1975 )

Življenjepis

R. 7. febr. 1893 v Novem mestu (sin pravnika Ivana Š.), u. 21. jul. 1975 v Ljubljani. Po maturi na novomeški gimnaziji l. 1911 je študiral romanistiko in germanistiko na Dunaju ter l. 1916 promoviral, star 23 let. Izpopolnjeval se je na Sorboni in drugih visokih šolah v Parizu, bil v l. 1930-34 docent na beograjski univerzi, nato izredni profesor za italijanski jezik in književnost, od l. 1946 pa redni profesor na ljubljanski univerzi, dekan Filozofske fakultete in od l. 1969 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskoval je sintakso romanskih jezikov, zgodovino književnih in splošnokulturnih odnosov med Slovenci, južnimi Slovani in Italijani. Med številnimi domačimi in tujimi odlikovanji je prejel tudi francosko priznanje Légion d’honneur.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 45 - s sliko.
  • SBL III, str. 637.

Slikovni material

  • ES 13, str. 45.

 

« Nazaj | natisni