Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKERLJ Milan

akademik, pravnik

(4.9.1875 - 8.12.1947 )

Življenjepis

R. 4. sept. 1875 v Ljubljani (sin pravnika Ivana Š.), u. 8. dec. 1947 prav tam. Po maturi na novomeški gimnaziji l. 1893 in enoletni vojaški službi je na dunajski univerzi študiral pravo in l. 1899 promoviral. Služboval je v Novem mestu, Mokronogu, Gradcu in l. 1908 postal namestnik državnega pravdnika v Ljubljani, l. 1917 pa sekcijski svetnik in si pridobil veliko zaslug za pravice slovenščine na sodiščih na Primorskem. L. 1920 je postal dvorni svetnik, l. 1924 redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, l. 1940 pa redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Bil je velik strokovnjak za trgovinsko ali prometno pravo in je prejel visoka državna odlikovanja.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 45 - s sliko.
  • Letopis AZU II/1947, str. 106.
  • SBL III, str. 635 (podatek, da je u. 10. dec.).

Slikovni material

  • ES 13, str. 45.
  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni