Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKERLJ Amat (Ljubivoj)

prevajalec, šolnik

(28.4.1878 - 10.2.1927 )

Življenjepis

R. 28. apr. 1878 (sin pravnika Ivana Š.), u. 10. febr. 1927 v Gotni vasi, pok. v Šmihelu pri Novem mestu. Po maturi na novomeški gimnaziji (1896) je študiral klasično jezikoslovje na Dunaju in v Gradcu ter od l. 1901 do smrti služboval na novomeški gimnaziji kot profesor do l. 1921, nato kot ravnatelj. Bil je priznan pedagog, organiziral je dijaške dramske in glasbene prireditve, pisal o reformi srednje šole, si prizadeval za napredek kmetijstva v novomeški okolici in bil vrsto let občinski odbornik v Šmihelu. Njegove izvrstne prevode Horacijevih satir in pisem je izdal po Škerljevi smrti Anton Sovre. Po mnenju dr. Kajetana Gantarja so ti prevodi ena najbolj uspelih prepesnitev iz antike v slovenščino.

Viri in literatura

  • Jarčev zbornik, str. 246 – slika.
  • SBL III, str. 633.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni