Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠKERL France - Bregar

bibliograf, spomeničar, urednik, zgodovinar

(14.3.1909 - 19.10.1985 )

Življenjepis

R. 14. mar. 1909 na Ježici, u. 19. okt. 1985 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral zgodovino in zemljepis, l. 1934 diplomiral, l. 1939 pa promoviral. L. 1942 je odšel v partizane, bil poslan na Primorsko, se vrnil na Dolenjsko in postal urednik Slovenskega poročevalca, l. 1944 pa član Znanstvenega inštituta. Po vojni je služboval v Muzeju NOB, v Državnem arhivu Slovenije in na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (kot znanstveni svetnik). Je avtor številnih člankov, razprav in knjig o NOB: Boj Primorcev za ljudsko oblast; Ljubljana v borbi; 15 let bibliografije o narodnoosvobodilnem boju Slovencev, 1945-1959.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 43 (podatek, da je u. 20. okt. 1985).
  • Koledar Mohorjeve družbe 1987, str. 167. – slika.
  • SBL III, str. 631.

 

« Nazaj | natisni