Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠIVIC Pavel

komponist, pianist

(2.2.1908 - 31.5.1995 )

Življenjepis

R. 2. febr. 1908 v Radovljici, u. 31. maja 1995 v Ljubljani. Po gimnazijski maturi je študiral glasbo na konservatoriju v Ljubljani in diplomiral, se izpopolnjeval v Pragi in bil docent na državnem konservatoriju, nato na Glasbeni akademiji v Ljubljani. L. 1944 je odšel v partizane in januarja 1945 prevzel vodstvo Invalidskega pevskega zbora v Vojni vasi v Beli krajini ter z njim nastopil v Črnomlju, v Bariju v Italiji in Biogradu na moru. Od l. 1962 je bil redni profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Kot pedagog je vzgojil vrsto obetajočih talentov. Že od študijskih let se je ukvarjal tudi s komponiranjem vokalnih, klavirskih, orkestralnih in komornih del ter opere Cortesova vrnitev, Svitanje, Samorog. Nagrade: red zaslug za narod III. stopnje, Prešernova nagrada (1975).

Viri in literatura

  • ES 13, str. 39.
  • K. Kovačević: Glasbeniki (CZ 1988), str. 385.
  • Muzička enciklopedija III 1977, str. 505 - s sliko.
  • SBL III, str. 625.

Slikovni material

  • Rast I/1998, str. [84].
  • Muzička enciklopedija III 1977, str. 505.

 

« Nazaj | natisni