Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

CEJ Anton

slikar

(4.4.1857 - 17.4.1897 )

Življenjepis

R. 4. apr. 1857 na Planini pri Cerknem, u. 17. apr. 1897 v Novem mestu (v Kandiji). V mladosti je nanj vplival podobar Razpet. Učil se je v Dupljah pri Gosarju, v Ljubljani pri Wolfu, bil pa je tudi v Italiji. Slikal je oljne slike in freske, npr. l. 1896 je v župnijski cerkvi v Šmihelu pri Novem mestu naslikal Marijo z Jezusom in Janezom Krstnikom, sv. družino, na stenah obeh stranskih oltarjev (kapel) skrivnosti sv. rožnega venca, Žalostne M. B. in na sredini stropa Čednosti sv. Frančiška Pavlanskega. Slikal je tudi po drugih cerkvah na Dolenjskem, npr. v župnijah Šmarjeta in Zagradec. Umrl je v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu (danes Novo mesto) zaradi zastrupitve z barvami.

Viri in literatura

  • Karel Clarici: Knjiga moje mladosti, str. 279.
  • SBL I, str. 74.

 

« Nazaj | natisni