Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠEŠKO Jože

narodni heroj

(4.12.1908 - 11.5.1942 )

Življenjepis

R. 4. dec. 1908 v Stari Cerkvi pri Kočevju, ustreljen 11. maja 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Po osnovni šoli in maturi na kočevski gimnaziji je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi. Po diplomi je nastopil profesorsko službo na klasični gimnaziji v Mariboru, vendar je bil zaradi komunizma po treh mesecih odpuščen in l. 1933 pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen na šest mesecev zapora. Nato se je preživljal z inštrukcijami, pisal o družbenih krivicah in se potegoval za pravice delavskega razreda, organiziral delavske štrajke, po zlomu Jugoslavije pa vstajo zoper okupatorja na Kočevskem in narodnoosvobodilni tisk. 27. apr. 1942 je bil izdan, aretiran in kmalu zatem kot talec ustreljen. L. 1953 je bil proglašen za heroja.

Viri in literatura

  • DL 29. jan. 1954 št. 4, str. 3 – slika.
  • ES 13, str. 34 - s sliko.
  • L. Menaše: Svetovni biografski leksikon, str. 940.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 230 - s sliko.
  • Zbornik narodnih heroja Jugoslavije, str. 771.

Slikovni material

  • ES 13, str. 34.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 230.

 

« Nazaj | natisni