Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠENTJURC Lidija por. KRAIGHER

družbenopolitična delavka, narodna herojinja, spomeničarka

(18.3.1911 - 6.11.2000 )

Življenjepis

R. 18. mar. 1911 v Hrastniku, u. 6. nov. 2000. Meščansko šolo je obiskovala v Krškem, učiteljišče pa v Ljubljani in se kot študentka filozofije pridružila levičarskemu študentskemu gibanju, postala članica KPJ in l. 1938 diplomirala. Vmes je bila pred sodiščem za zaščito države obsojena na dve leti robije. L. 1941 je bila izseljena v Srbijo, se vrnila in l. 1943 odšla na osvobojeno ozemlje. Postala je članica CK KPS in SNOSa, l. 1945 pa sekretarka CK KPS. Po vojni je opravljala razne družbenopolitične funkcije, bila republiška in zvezna poslanka, ministrica za prosveto, podpredsednica ljudske skupščine FLRJ itd. Odlikovanja: red narodnega heroja, narodne osvoboditve, zaslug za narod I. in II. stopnje, red junaka socialističnega dela itd. Je spomeničarka.

Viri in literatura

  • Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 180-181 - s sliko.
  • ES 13, str. 26-27 - s sliko.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 226 - s sliko.
  • SBL III, str. 605.

Slikovni material

  • ES 13, str. 26.
  • Narodni heroji Jugoslavije II 1975, str. 226.
  • Sto slovenskih politikov 2002, str. 180.

 

« Nazaj | natisni