Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠEGA (SCHEGA) Franc Andrej

medaljer, slikar

(16.11.1711 - 6.12.1787 )

Življenjepis

Rodil se je 16. novembra 1711 v Novem mestu, očetu Andreju in materi Katarini, rojeni Kastelic. Oče je imel v Novem mestu puškarsko in orožarsko delavnico. Ravno očetova šola je vsem trem sinovom prebudila prirojeno umetniško nadarjenost. Poleg Franca Andreja sta bila še brata Janez Anton (medaljer) in Janez Jernej (vrezovalec pečatov) ter nečak Bernard Hribernik (medaljer na napolitanskem dvoru).

Franca Andreja je pot zanesla najprej v Kamnik, kjer je dve leti izdeloval drobno gravuro in pečate, nato pa v München, kjer se je najprej v orožarskih delavnicah ukvarjal z graverstvom v puškarstvu in vrezovanjem pečatnikov. V puškarstvu je bilo za tisti čas značilno vrezovanje in oblikovanje podob in okraskov v kovine in slonovo kost, kar je zahtevalo veliko znanja in spretnosti, umetniška nadarjenost Šege pa je tem izdelkom dala značaj umetnin. Že leta 1739 je postal v Münchnu dvorni mojster v kovnici denarja. V času avstrijske nasledstvene vojne je bila finančna situacija precej negotova, zato se je preživljal tudi z raznimi naročili in se lotil celo slikarstva. Leta 1751 je postal dvorni medaljer bavarskih knezov in to ostal vse do leta 1779, ko je bil zaradi oslepelosti upokojen. Medtem je veliko potoval po Evropi, kjer je izpopolnjeval svoje znanje, hkrati pa izvrševal tuja naročila. V Münchnu je ostal vse do svoje smrti 6. decembra 1787.

Šega je značilen predstavnik poznobaročnega medaljerstva oz. dvorno rokokojskega stila. Sodobniki so ga prištevali med prve umetnike v portretnem medaljerstvu. Zapustil je veliko odličnih del: portrete knezov, vojvod, kraljev in drugih osebnosti tistega časa. Najbolj je bil znan po portretnih medaljah knezov Wittelsbachov. Zanimiv pa je tudi njegov medaljon avtoportret z napisom Franc Andr. Schega Neapolitanus Carniolus (Franc Andrej Šega Novomeščan iz Kranjske), ki priča o tem, da ni pozabil na svoje poreklo.

Viri in literatura

• ES 13, str. 12.
• Jarčev zbornik, str. 179 - s sliko.
• SBL III, str. 598.
• Tončič L.: Novomeške ulice 1994, str. 85.

Slikovni material

• Rast VII-VIII/1997, str. 548.

« Nazaj | natisni