Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŠAŠELJ Ivan Feliks

etnograf, zgodovinar

(13.5.1859 - 15.10.1944 )

Življenjepis

R. 13. maja 1859 v Mokronogu (nečak Jakoba Š.), u. 15. okt. 1944 v Šentlovrencu ob Temenici. Osnovno šolo je obiskoval v Mokronogu in Ljubljani, gimnazijo v Ljubljani in l. 1879 maturiral. Po končanem bogoslovju je služboval kot kaplan v Št. Petru pri Novem mestu, od l. 1889 do 1922 kot župnik v Adlešičih, kot upokojenec pa živel v Šentlovrencu in opravljal do smrti službo kaplana. Napisal je Zgodovino Šempetrske fare pri Novem mestu, Zgodovino Adlešičke fare, Marijina božja pota na Zaplaz na Dolenjskem itd. Objavljal je narodno blago, predvsem iz Bele krajine.

Viri in literatura

  • ES 13, str. 9.
  • SBL III, str. 586.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Knjižnica Mirana Jarca NM

 

« Nazaj | natisni