Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SUHI Štefan

baletni plesalec, koreograf, pedagog

(11.12.1915 - 17.7.2001 )

Življenjepis

R. 12. dec. 1915 (brat Draga S.) v Novem mestu, u. 17. jul. 2001 v Ljubljani. Baletno se je šolal v Ljubljani in Beogradu, v letih 1950-1951 se je izpopolnjeval v Parizu (O. Preobraženska, L. Jegorova, B. Knjazev). Najdlje je plesal v ljubljanskem baletu (solist 1941-1942, 1945-1950, 1960-1968), član beograjskega baleta je bil v letih 1936-1941, pedagog in vodja baleta v Osijeku pa od l951-1960. Plesal je predvsem karakterne vloge, mdr. Pikovega kralja in Karovega fanta v Igri kart (I. F. Stravinski), Partizana povratnika v Diptihonu (M. Kozina), Jeauffra v Danini (P. J. Lindpaintner), Jaga v Othellu (B. Blacher), Patra Lorenza v Romeu in Juliji (S. S. Prokofjev). V Ljubljani je koreografiral Človeka in usodo P. I. Čajkovskega, v Osijeku pa več kot 20 baletov, mdr. Vraga na vasi (F. Lhotka), Tujca (S. Bombardelli), Šeherezado (N. A. Rimski-Korsakov), Coppelio (L. Delibes), Peera Gynta (E. Grieg), Bolero in Pavano (M. Ravel), Uročeno ljubezen (M. de Falla). Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj: red dela tretje stopnje (1949) in red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1972).

Viri in literatura

  • ES, 12, str. 372.
  • Osebni podatki.
  • SBL. III, str. 544.

 

« Nazaj | natisni