Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STRUNA Albert

prevajalec, strojniški strokovnjak

(17.8.1901 - 12.6.1982 )

Življenjepis

R. 17. avg. 1901 v Mirni Peči, u. 12. jun. 1982 v Ljubljani. Osnovno šolo in realko je obiskoval v Ljubljani in 1917 maturiral. L. 1923 je diplomiral na Tehnični visoki šoli v Brnu. L. 1983 je napravil izpit za pooblaščenega strojnega inženirja, postal 1940 honorarni predavatelj, 1946 pa redni profesor strojne fakultete, bil dvakrat dekan in 1946/47 rektor univerze. Bil je sodni izvedenec za avtomobile in strojno stroko, strokovnjak za avtomobilizem, pisec številnih člankov in knjig o avtomobilizmu, častni član raznih strokovnih organizacij in predsednik terminološke komisije pri SAZU. Prejel je med drugim red zaslug za narod z zlato zvezdo.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 356 - s sliko.
  • SBL III, str. 530.

Slikovni material

  • ES 12, str. 356.

 

« Nazaj | natisni