Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STROJIN France

kemik, metalurg

(25.2.1911 - 15.2.1994 )

Življenjepis

R. 25. febr. 1911 v kmečki družini na Mihovici pri Šentjerneju, u. 15.(?) febr. 1994 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, l. 1936 je diplomiral na kemijskem oddelku Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Prvo službo je dobil v tedanji Kranjski industrijski družbi na Jesenicah kot asistent v kemijskem laboratoriju in martinarni, nato je vodil analitski laboratorij, delal je tudi kot raziskovalec. Vključeval se je tudi v razvojno delo na področju tehnologije, razvil je postopek izdelave kalcijevega molibdata iz mežiškega wulfenita in z njim nadomestil feromolibden pri proizvodnji jekel. Opravil je državni izpit za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in kemijsko tehnologijo. Po okupaciji l. 1941 je ostal brez zaposlitve. Po vojni je delal v Majšperku, Osijeku in Beogradu. L. 1947 je postal glavni inženir za kemično predelavo lesa na direkciji za lesno industrijo RS v Ljubljani. V letih od 1951 do 1955 je delal v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo kot samostojni raziskovalec, l. 1955 pa se je zaposlil v Metalurškem inštitutu v Ljubljani, kjer je organiziral oddelek za kemijsko analitiko in tam delal do upokojitve l. 1974. Predaval je na mednarodnih kongresih doma in v tujini, več let je predaval tudi na višji in srednji tehniški šoli v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim tudi nagrado sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in inovacije, za uspehe pri razvoju domače proizvodnje livnih praškov za jeklo. Napisal je učbenik Kemična predelava lesa (1961), souredil je Antikorozijski zbornik 1-2 (1963). Prijavil je več patentov doma in v tujini in objavil več člankov v domači in tuji literaturi. Bil je med ustanovitelji društva za zaščito materiala. Izvoljen je bil za zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije in častnega člana Zveze inženirjev in tehnologov Slovenije.

Viri in literatura

• - Delo 17. febr. 1994, št. 39, str. 51 (osmrtnica).
• - Delo 18. febr. 1991, str. 2 – s sliko.
• - Delo 28. febr. 1994, št. 48, str. 2 – s sliko.
• - DL 14. mar. 1991, str. 8.

« Nazaj | natisni