Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STROBL Ludvik

strokovnjak za semenarstvo

(22.3.1916 - 25.3.1997 )

Življenjepis

R. 22. mar. 1916 v Novem mestu, u. 25. mar. 1997 v Ljubljani. Osnovno šolo in 4 razrede gimnazije je naredil v Novem mestu, srednjo kmetijsko šolo pa v Križevcih in maturiral l. 1927. Nato je prakticiral na posestvu Orlovnjak pri Osijeku in bil l. 1941 ob okupaciji odpuščen. Nato se je vrnil v domovino in dobil službo pri ljubljanskem Prehranjevalnem uradu, bil v internaciji v Gonarsu in Reniciju. Po vojni je bil referent na ministrstvu za trgovino in preskrbo, nato načelnik uprave semenske službe pri kmetijskem ministrstvu, od l. 1952 pa vodja proizvodnega oddelka Semenarne v Ljubljani. S strokovnimi članki je sodeloval v Socialističnem kmetijstvu, Kmečkem glasu idr.

Viri in literatura

  • DL 29. maja 1997 št. 21, str. 9.
  • ES 12, str. 344 (podatek, da je u. 25. apr. 1997).
  • SBL III, str. 525.

 

« Nazaj | natisni