Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STRNAD - CIZERLJ Marica

pesnica, pisateljica

(9.9.1872 - 30.12.1953 )

Življenjepis

R. 9. sept. 1872 v Šmarju pri Jelšah, u. 30. dec. 1953 v Novem mestu, pok. v Šmihelu v Novem mestu. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču (1891) je učiteljevala na Štajerskem, odšla z Alojzom Cizerljem v Rusijo, se z njim poročila, poučevala nemščino na gimnaziji oz. realki v Kišinjevu, vendar se je mož po ponesrečenem zakonu vrnil v Veliki Vrh v Halozah. Ona se je vrnila šele l. 1920 in poučevala pri Sv. Barbari v Halozah do upokojitve. Po drugi vojni se je s prijateljico Ervino Ropas, profesorico glasbe, preselila v Novo mesto. Pokopana je v Šmihelu v grobu starega očeta prof. Ropasove, nedaleč od groba Primčeve Julije. Strnadova je pred odhodom v Rusijo s pesmimi in prozo sodelovala v raznih revijah in listih pod psevdonimi Marica II, Breda, Alenka itd. Objavljala je v dunajski Vesni, Ljubljanskem zvonu, Slovenki in drugje, objavljala pa je tudi pedagoške članke in temperamentne narodnoobrambne sestavke. L. 1927 je svoje pesmi zbrala v knjigi Rdeči nageljčki.

Viri in literatura

  • M. Strnad – Cizerlj: Rdeči nageljčki - slika.
  • SBL III, str. 522.

Slikovni material

  • Rast III-IV/1997, str. 407.

 

« Nazaj | natisni