Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STRITAR Josip

književnik, urednik

(6.3.1836 - 25.11.1923 )

Življenjepis

Josip Stritar se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah kmečkim staršem kot zadnji izmed osmih otrok. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Velikih Laščah, kjer se je prvič srečal s Franom Levstikom, končal pa jo je v Ljubljani. V Ljubljani je obiskoval tudi gimnazijo. Po maturi je šolanje nadaljeval na Dunaju kot študent klasične filologije. V tem času si je denar služil kot domači učitelj pri bogatih dunajskih družinah, s katerimi je veliko potoval po Evropi in si močno razširil obzorje. Študij je končal leta 1874, profesorski izpit pa je opravil leta 1878. Do upokojitve leta 1901 je služboval kot gimnazijski profesor. Poleg klasičnih jezikov je poučeval še nemščino, francoščino in lepopisje.

Leta 1923 se je preselil v Rogaško Slatino, kjer je bival v vili Jakomir (danes Stritarjev dom). Tu je že istega leta, 23. novembra, umrl. Pokopan je v spominskem parku Navlje v Ljubljani.

Preizkusil se je v vseh literarnih vrstah, zvrsteh in oblikah, saj se je ukvarjal s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, mladinsko književnostjo, satiro, slovstveno kritiko in esejistiko, zelo pomemben pa je bil tudi kot urednik. Od l. 1870 do 1880 je na Dunaju izdajal in urejal prvo slovensko umetniško revijo Zvon, v kateri je vzgojil med drugimi tudi pesnika Gregorčiča. Najbolj znano Stritarjevo pesniško delo so satirični Dunajski soneti (1872). Med proznimi deli izstopata povesti Svetinova Metka in Rosana ter romani Sodnikovi, Zorin in Gospod Mirodolski. Kalil se je tudi v dramatiki (Logarjevi), na starost pa je pisal za mladino (Pod lipo, Jagode, Zimski večeri, Lešniki).

Z nizi spisov (Kritična pisma, Literarni pogovori) je izoblikoval temelje slovenske literarne kritike in estetike. Leta 1866 je z Josipom Jurčičem in Franom Levstikom pripravil izdajo Prešernovih Poezij in jim v uvodu prisodil najvišjo veljavo. Ta znameniti uvod velja za prvi slovenski literarni esej. Stritar je zelo zaslužen je za kultiviranje slovenskega jezika. V času Zvona je bil osrednja oseba v slovenskem literarnem življenju. Poleg Levstika in Jurčiča velja Stritar za najpomembnejšo osebnost slovenskega kulturnega življenja v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1919 je bil izvoljen za častnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

Viri in literatura

• ES 12, str. 340-342 - s sliko.
• SBL III, str. 514.

Slikovni material

• ES 12, str. 340.
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni