Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STRAHL Anton Edvard

pesnik, pravnik, zbiralec starin

(28.4.1817 - 26.9.1884 )

Življenjepis

R. 28. apr. 1817 v Novem mestu, u. 26. sept. 1884 v Stari Loki na Gorenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki in v Ljubljani, tu naredil gimnazijo in licej ter na Dunaju z odliko končal pravo. Služboval je v Ljubljani in Gorici ter kot vodja kolegiatnega sodišča v l. 1850–1854 živel v Trebnjem, nato kot svetnik deželnega sodišča v Ljubljani stopil v pokoj in dosegel plemiški naslov. Bil je zelo izobražen, obvladal je nemščino, slovenščino, italijanščino in fran– coščino in kot poslanec v kranjskem deželnem zboru zastopal veleposestnike. Na svojem gradu v Stari Loki je imel veliko zbirko umetnin. Pisal je o njih in o umetni obrti na Slovenskem, v mladosti zlagal pesmi in prevedel 24 Prešernovih pesmi v nemščino.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 329.
  • SBL III, str. 495.

 

« Nazaj | natisni