Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STOVIČEK Vladimir

kipar, medaljer

(26.6.1896 - 12.12.1989 )

Življenjepis

R. 26. jun. 1896 (brat Jaroslava S.) v Boštanju pri Sevnici, u. 12. dec. 1989 v Krškem. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu, meščansko šolo pa v Krškem in nato v Ljubljani slikarski oddelek na umetnoobrtni šoli (1909–1913). Poleg risanja se je učil modeliranja in kiparstva. Študij je nadaljeval na akademiji v Pragi in l. 1923 z odliko diplomiral na medaljerskem oddelku. Živel je v Franciji, Ljubljani in Novem mestu ter se za stalno naselil v Leskovcu. Je avtor številnih kipov in nagrobnikov, mojstrstvo pa je dosegel v medaljerstvu (Prešeren, Aškerc, Plečnik, Finžgar, Jakac, Rarmovš, Sovre, Betetto, I. Grafenauer). Razstavljal je v Ljubljani, Parizu, Beogradu, Zagrebu, Moskvi, Pragi idr. Svoja dela in atelje je zapustil krški občini. Poleg drugih nagrad je prejel red bratstva in enotnosti, red zaslug za narod z zlato zvezdo itd. Njegov priimek pišejo tudi Štoviček.

Viri in literatura

  • DL 25. nov. 1976 št. 48, str. 18 – slika.
  • Dolenjski razgledi 16. dec. 1971, str. 32 - s sliko.
  • ES 13, str. 147 - podatek, da je u. 11. dec. 1989.
  • SBL III, str. 493.

Slikovni material

  • Rast III-IV/1997, str. 273.
  • Dolenjski razgledi 16. dec. 1971, str. 32.

 

« Nazaj | natisni