Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STOPAR Ivan

umetnostni zgodovinar

(29.4.1929 - 12.12.2018 )

Življenjepis

R. 29. apr. 1929 v Ljubljani, umrl je 12. decembra 2018. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Novem mestu (6.– 8. razred) in maturiral l. 1948. Na ljubljanski univerzi je študiral primerjalno književnost in umetnostno zgodovino in diplomiral (1978) ter promoviral in se specializiral za kastelologijo. Od l. 1963 je bil konservator na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, konservatorski svetnik ter izredni univ. profesor. Prevedel je Grimmelshausenovega Simpliciusa Simplicissima ter objavil vrsto člankov, razprav in nad 20 knjig umetnostnozgodovinskega značaja (Celje, Dobrna, Gradovi na Slovenskem, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Stare celjske upodobitve, Svibno, Sprehodi po Ljubljani itd.). Sodeluje tudi v radijskih in televizijskih oddajah.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 387.
  • ES 12, str. 327.
  • Kdo je kdo za Slovence (1991), str. 244.
  • Kdo je kdo za Slovence (1993), str. 214.

 

« Nazaj | natisni