Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STERLE Rudolf

pravnik, prevajalec

(18.11.1873 - 25.10.1948 )

Življenjepis

R. 18. nov. 1873 v Divači, u. 25. okt. 1948 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in l. 1891 maturiral, nato pa študiral pravo na Dunaju. Kot sodnik je služboval med drugim v Novem mestu (1897–1899) in Črnomlju (1900–1904) ter ponovno v Novem mestu. Nazadnje je bil sodnik stola sedmerice v Zagrebu. Od l. 1931 do 1945 je prevedel skoraj vseh 15 letnikov Službenega in uradnega lista iz srbohrvaščine in prevode objavil v zbirki Zakoni in uredbe pri tiskarni Merkur. Bil je tudi znanstveni sodelavec pri terminološki komisiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pisatelj Finžgar ga je upodobil kot dr. Jurija Slaka v povesti Mirna pota.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 311 (podatek, da se je r. 15. nov. 1873).
  • Prim. SBL 14. sn., str. 465.
  • SBL III, str. 475.

 

« Nazaj | natisni