Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STEPANČIČ Dušan

pedolog

(11.10.1921 )

Življenjepis

R. 11. okt. 1921 na Hribu, v Loškem Potoku. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici in Ljubljani in maturiral na 3. realni gimnaziji v Ljubljani (1940). Med vojno je bil v nemškem ujetništvu. Po vojni je študiral agronomijo v Zagrebu in l. 1950 diplomiral. Izpopolnjeval se je na Danskem in v Belgiji, služboval na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, vodil pedološke raziskave kmetijskih in gozdnih zemljišč pri nas in se specializiral za barjanska tla. Leta 1975 je postal višji znanstveni sodelavec, nato znanstveni svetnik. Pod njegovim vodstvom je bilo preiskano in kartirano okoli 1.300.000 ha zemljišč, poleg tega je izdelal veliko elaboratov in pedoloških publikacij.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 310.
  • SBL III, str. 469.
  • Univerza III, str. 1085.

 

« Nazaj | natisni