Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STEFANOVIČ Emil

politik

(16.5.1891 - 12.9.1944 )

Življenjepis

R. 16. maja 1891 v Novem mestu, u. 12. sept. 1944 kot vojni ujetnik v Nemčiji. Po maturi na novomeški gimnaziji (1911) je na Dunaju študiral pravo in diplomiral. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran, l. 1918 pa je bil poleg zdravnika dr. Defranceschija postavljen za vojaškega zastopnika pri repatriaciji jugoslovanskih vojnih ujetnikov, bolnikov in beguncev. Po vrnitvi v domovino je bil odvetniški pripravnik v Novem mestu, nato v Ljubljani, l. 1929 pa je odprl lastno odvetniško pisarno na Prevaljah. V mlajših letih je pisal v Dolenjske novice in razne jugoslovanske liste, bil l. 1923 član izvršilnega odbora Socialistične stranke, izdajal in urejal tednik Delavske novice, glasilo Radikal itd.

Viri in literatura

  • SBL III, str. 457.

 

« Nazaj | natisni