Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STAUDACHER Ignac (Janez)

nabožni pisatelj, šolnik

(5.8.1831 - 11.2.1883 )

Življenjepis

R. 5. avg. 1831 v Metliki, u. 11. febr. 1883 v Novem mestu. Šolal se je doma in na novomeški gimnaziji, stopil l. 1851 v frančiškanski red, študiral bogoslovje v Kostanjevici pri Gorici in ga končal v Ljubljani. Nato je bil 24 let katehet na novomeški gimnaziji ter v l. 1867–70 njen ravnatelj. V redu je bil dvakrat gvardijan, vikar in definitor. V rokopisu je zapustil 3 nabožna dela. Ker ga je Ivan Hribar v spominih označil za nemškutarja, sta dr. Alojz Turk in prof. Janko Jarc domnevala, da je Trdina upodobil Staudacherja v Šišmanu Habakuku (Kresna noč). Prof. Janez Logar pa je dognal, da je bil Staudacher narodnjak in da se v Šišmanu dejansko skriva osnovnošolski katehet Sigismund Jeraj. To potrjuje tudi ime Šišman (hrvaška oblika Sigismunda), kar so Turk, Jarc in Logar prezrli.

Viri in literatura

  • 225 let novomeške gimnazije, str. 477 – skupinska slika.
  • SBL III, str. 453.
  • Trdinovo ZD VI, str. 395.

 

« Nazaj | natisni