Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STAMCAR Franc

prijatelj pesnika Ketteja

(9.9.1882 - 19.8.1898 )

Življenjepis

R. 9. sept. 1882 v Novem mestu, u. 19. avg. 1898 prav tam za tuberkulozo možganov po končanem 4. razredu gimnazije. S Kettejem se je seznanil, če ne prej, v šolskem letu 1897/98, ko se je ta iz Kandije preselil k Stamcarjevim staršem pod Marof (danes Kettejev drevored 7). Kette je bil zelo navezan na 6 let mlajšega Franceljna, ga vzgajal (verjetno tudi inštruiral) in uvajal v književnost ter mu dajal prepisovati svoje pesmi, ki so nastajale iz ljubezni do Novomeščanke Angele Smolove. Ko se je Kette s težkim srcem po maturi poslovil od Novega mesta, je ohranil stike s Stamcarjem, kakor kažeta dve ohranjeni pismi Stamcarju. Zadnje, pisano 16. julija 1898 se končuje: "Pozdravi Tvojega očeta in mamo, Šeška in ono (Angelo), ki je ne moreš pozdraviti. Wir werden trachten, Sie zu vergessen (poskušali jo bomo pozabiti)". To seveda pesniku ni uspelo, saj so prav po njegovem odhodu iz Novega mesta nastale najlepše pesmi, posvečene Angeli.

Viri in literatura

• D. Kette: Zbrano delo II, str. 309
• Dolenjske novice 1898 št. 17, str. 144.
• Mrliške knjige.

« Nazaj | natisni