Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SOTLAR Bert

filmski igralec, gledališki igralec, Prešernov nagrajenec

(4.2.1921 - 10.6.1992 )

Življenjepis

R. 4. febr. 1921 v Kočevju, u. 10. jun. 1992 v Ljubljani. Osnovno šolo je končal v Kočevju, bil med vojno zaprt pod Italijani in l. 1943 odšel v partizane. V š. l. 1946/47 je študiral na Akademiji za igralsko umetnost, na povabilo režiserja Bojana Stupice pa je odšel v Beograd k Jugoslovanskemu dramskemu gledališču. L. 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil igralec v Drami. Odigral je vrsto vlog iz Cankarjevih, Shakespearovih, Shawovih del in bil priljubljen tudi kot slovenski in jugoslovanski filmski igralec (Svet na Kajžarju, Na valovih Mure, Ne obračaj se, sinko, Dobri, stari pianino, Kekec, Tistega lepega dne). Igral je tudi v nemških in angleških filmih in v radijskih igrah. Prejel je Prešernovo nagrado za l. 1973.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 176 - s sliko (podatek, da jeu. 9. jun. 1992).
  • SBL III, str. 410.
  • Slov. dramski leksikon II, str. 132.

Slikovni material

  • ES 12, str. 176.
  • Rast I-II/1997, str. 137.

 

« Nazaj | natisni