Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SOKLIČ Jakob

kanonik, umetnostni zgodovinar

(7.5.1893 - 21.12.1972 )

Življenjepis

R. 7. maja 1893 na Bledu, u. 21. dec. 1972 v Slovenj Gradcu. Maturiral je na škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, študiral bogoslovje v Ljubljani in Gorici, končal pa v Stični, kjer je bilo med prvo svetovno vojno goriško bogoslovje. Kot duhovnik je služboval v Istri, nato kot župnik v Slovenj Gradcu, od koder so ga Nemci pregnali na Hrvaško. Po vojni se je vrnil v Slovenj Gradec kot mestni župnik in dekan. Uredil je muzej (pozneje poimenovan po njem), ki se odlikuje z bogato zbirko slik in kipov domačih in tujih mojstrov, kulturnozgodovinskih, arheoloških, narodopisnih in numizmatičnih redkosti. Škof Kramberger ga je odlikoval z medaljo A. M. Slomška.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 144.
  • Prim. SBL 14. sn., str. 407.
  • SBL III, str. 404.

 

« Nazaj | natisni