Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMREKAR Lado

igralec, kulturni organizator, režiser, šolnik

(1.12.1928 )

Življenjepis

R. 1. dec. 1928 v Zagorici pri Mirni. V Ljubljani je končal učiteljišče (1949), študiral na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. L. 1953 je prišel na nižjo gimnazijo v Kostanjevici, ki se je kasneje preimenovala v osnovno šolo, kjer je učiteljeval in ravnateljeval do upokojitve l. 1984. Ob tem je razvijal modernejše oblike poučevanja ter z veliko iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo močno vplival na celotno življenje v Kostanjevici in njeni okolici. Njegovo ogromno delo je v celoti komaj pregledno: 25 let je bil vodja Dolenjskega kulturnega festivala, ustanovil in vodil je Galerijo Božidarja Jakca, Gorjupovo galerijo, Lamutov likovni salon, po svetu znano Formo vivo, organiziral številne kulturne prireditve in razstave, ki so bile odmevne ne samo doma, ampak tudi v svetu. Udejstvoval se je tudi literarno, nastopal kot igralec in režiser itd. Za svoje delo je l. 1957 prejel Žagarjevo nagrado, l. 1987 Valvasorjevo nagrado itd. Velik je njegov delež pri organizaciji zbornika Krško skozi čas in pri obnavljanju kostanjeviškega gradu.

Viri in literatura

  • ES 12, str. 90.
  • Rast V /1994 št. 1/2, str. 115 – s sliko.
  • Teleks 19. nov. 1981, str. 12.
  • Tone Jakše: Naše korenine 1998, str. 412-416 - s sliko.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Naše korenine 1998, str. 412.

 

« Nazaj | natisni