Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMREKAR Janez

pisatelj, literarna oseba

(9.4.1853 - 19.5.1920 )

Življenjepis

R. 9. apr. 1853 v Lazah pri Dolskem, u. 19. maja 1920 v Ljubljani. Maturiral je na ljubljanski gimnaziji, končal bogoslovje in bil l. 1879 ordiniran. Med drugim je kot kaplan služboval v Kočevju v l. 1883 do 1887. Leta 1917 je dobil Stembergov beneficij v Štepanji vasi pri Ljubljani in kot "opat božjega groba" dobil pravico nositi mitro in pastorale. Trudil se je za vzgojo zanemarjenih otrok in bil vodilna oseba v Društvu za zgradbo svetišča in vzgojevališča na Rakovniku v Ljubljani. Pisal je tudi za mladino.

Viri in literatura

  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 250 - slika.
  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 8 - slika.
  • SBL III, str. 399.

Slikovni material

  • Kronika slovenskih mest I 1934, str. 250.
  • Kronika slovenskih mest III 1936, str. 8.

 

« Nazaj | natisni