Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMREČNIK Ivo

ftiziolog primarij, Trdinov nagrajenec

(6.12.1908 - 3.8.1972 )

Življenjepis

Rojen je bil 6. decembra 1908 v Ljubljani. Umrl je 3. avgusta 1972 na kliniki v Parizu, pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu.

Po maturi se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij je nadaljeval v Beogradu, kjer je leta 1934 promoviral. Staž je opravil v Ljubljani in Nišu, nato je služboval v Travniku. Specializiral se je v Topolšici in leta 1940 opravil specialistični izpit iz ftiziologije, veje medicine, ki se ukvarja s preučevanjem, zdravljenjem in preprečevanjem pljučne tuberkuloze.

V začetku vojne je padel v vojno ujetništvo. Ko se je leta 1942 vrnil v Beograd, se je zaposlil na tamkajšnji interni kliniki. Po osvoboditvi je najprej organiziral protituberkulozno službo v soseski Voždovac v Beogradu, nato pa je spomladi leta 1946 prišel na Dolenjsko kot okrožni zdravnik z nalogo, da organizira protituberkulozno službo tudi tu. Še istega leta so začeli delovati dispanzerji v Novem mestu, Črnomlju in Kočevju. Sprva je imel na voljo le tri sobe v tedanji moški bolnišnici v Kandiji, leta 1953 pa se je s svojimi bolniki preselil v nov oddelek »Kamen«. Do takrat je bil na Dolenjskem edini ftiziolog.

Poleg svojega strokovnega dela je pisal poljudne članke o tej kužni bolezni in poudarjal pomen pravočasnega zdravljenja v času, ko je bila pojavnost tuberkuloze pri nas razmeroma pogosta. Bil je dolgoletni predsednik okrajnega sveta za zdravstvo v Novem mestu in sekcije RK za boj proti tuberkulozi. Med drugim je bil član sveta Instituta za TBC Golnik in častni član Zveze zdravniških društev. Za svoje delo je dobil več priznanj in odlikovanj. Postal je častni član Zveze zdravniških društev. Ob njegovi 60-letnici mu je novomeška občina podelila Trdinovo nagrado za pionirsko delo v boju proti tuberkulozi na Dolenjskem. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• ZdrV XLI/1972 št. 10, str. 441 – s sliko.

Slikovni material

• Rast VII-VIII/1996, str. 662.

« Nazaj | natisni