Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMOLIK Fran

strojniški strokovnjak

(7.10.1898 - 6.10.1975 )

Življenjepis

R. 7. okt. 1898 v Novem mestu, u. 6. okt. 1975 v Ljubljani, pok. v Novem mestu. Osnovno šolo in gimnazijo z maturo je opravil v Novem mestu, diplomiral l. 1925 na Strojni fakulteti v Ljubljani in se izpopolnjeval v Nemčiji, na Češkem, v Švici in Avstriji. Med drugo vojno je bil zaprt kot talec, od l. 1944 dalje pa je bil v NOB kapitan – inštruktor. L. 1953 je postal profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Izdelal je več projektov za elektrokotlarne, predilnice in tkalnice doma in v tujini in se veliko ukvarjal s problemi strojev v predilništvu in tkalstvu.

Viri in literatura

  • Delo 9. okt. 1975 št. 236, str. 15.
  • ES 12, str. 88.
  • SBL III, str. 392.
  • Tekstilec XVIII/1975 št. 11, str. 3 – slika.

 

« Nazaj | natisni