Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMOLE Barica

pisateljica, prevajalka, Trdinova nagrajenka

(16.8.1948 )

Življenjepis

R. 16. avg. 1948 na Prevaljah na Koroškem. Živela je v Ljubljani, Novem mestu, od četrtega leta dalje pa v Trebnjem. Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem, gimnazijo v Novem mestu, kjer je maturirala l. 1967, diplomirala pa je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer slovenski jezik, ruščina. Slovenski jezik je poučevala na poklicni šoli v Novem mestu in na osnovni šoli v Trebnjem, zaposlena je bila tudi na Občini Trebnje in v tovarni Labod Novo mesto.

Od leta 1990 objavlja kratko prozo v Primorskih srečanjih, reviji Rast, študentski reviji Park, Apokalipsi in drugod. Na devetih literarnih natečajih se je uvrstila med deset izbranih, od tega šestkrat med prve tri najuspešnejše. Njeno prvo objavljeno besedilo nosi naslov Katarina (1991). Na natečaju GPG in založbe Mondena je dobila prvo nagrado za dokončanje Jurčičevega mladostnega dela Janez Gremčič (1996). Prejela je tudi nagrado za radijsko igro na Radijskem odru Radia Trst. Izdala je več zbirk kratke proze: Katarina (1997), Igra za deset prstov (2000), Kamendan (2003),Tri polovice jabolka (2011) ter roman Reka slezenaste barve (2007). Ukvarja se tudi s prevajalstvom, prevedla je številne romane, zbirke zgodb in antologije iz hrvaškega, srbskega, bosanskega in slovaškega jezika, npr. Zlatko Topčić, Mora (2003), Vedrana Rudan, Ljubezen na zadnji pogled (2005) in Črnci v Firencah (2006). Piše tudi literarne eseje in recenzije.

Bila je članica literarnoumetniškega društva Dragotin Kette Novo mesto, članica uredniškega sveta literarne zbirke Goga pri Založbi Goga v Novem mestu in odgovorna urednica revije Rast. V Novem mestu je kot avtorica, urednica in voditeljica literarnih večerov zelo plodno sodelovala z Založbo Goga in vzpodbudila k ustvarjanju številne mlajše avtorje (Nejc Gazvoda, Matjaž Brulc idr.).

Za pomembnejše trajne uspehe na literarnem področju je prejemnica Trdinove nagrade za leto 2016.

Viri in literatura

• B. Smole: Katarina, str. 135.
• Na platnicah: življenjepis – s sliko.
• Osebni podatki.
• Suhodolčan D. M.: Biografski leksikon občine Prevalje, str. 488 – s sliko.
• Nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto, MO Novo mesto 2017.

Slikovni material

• Nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2016, MO Novo mesto 2017. Foto Robert Kokol (Foto Asja).

« Nazaj | natisni