Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SMERDU Milan

šolnik, športni organizator

(26.5.1922 )

Življenjepis

R. 26. maja 1922 v Mariboru. Kot dijak 5. razreda mariborske klasične gimnazije v Mariboru je moral študij prekiniti, ker je okupator družino izselil v Kruševac v Srbiji. L. 1944 je stopil v bataljon, formiran iz Slovencev, ki je prešel v 5. bataljon 1. krajiške brigade, bil v bojih trikrat ranjen in l. 1945 demobiliziran kot vojni vojaški invalid. Po vojni je maturiral, diplomiral na Fizkulturni šoli v Ljubljani, nato ob delu še na Visoki šoli za telesno vzgojo v Beogradu (DIF) ter na VPŠ v Ljubljani iz biologije in kemije. L 1948 je prišel v Novo mesto, 10 let poučeval telesno vzgojo na gimnaziji, bil ravnatelj učiteljišča (1958– 68), vodja Izobraževalnega centra pri Krki in od l. 1972 do upokojitve l. 1975 ravnatelj Srednje zdravstvene šole v Novem mestu. Z organiziranjem športnih prireditev, zletov in srečanj je prispeval k razvoju športa v Novem mestu in prejel Bloudkovo plaketo.

Viri in literatura

• DL 4. jun. 1992, str. 17. – s sliko.
• Osebni podatki.

« Nazaj | natisni