Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SKULJ Andrej

sadjar, šolnik, vrtnar

(24.2.1880 - 23.11.1956 )

Življenjepis

R. 24. febr. 1880 na Griču pri Vel. Laščah, u. 23. nov. 1956 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Velikih Laščah in Ljubljani je obiskoval 3. razred gimnazije in ljubljansko učiteljišče ter l. 1902 maturiral. Med drugim je bil učitelj v Šentjerneju in šolski upravitelj v Tržiču ter banovinski šolski nadzornik. Prizadeval si je za ustanavljanje kmetijsko-gospodarskih nadaljevalnih šol in sestavil zanje učni načrt, ustanovil v Ljubljani Centralni šolski vrt in postal njegov upravitelj. S članki je sodeloval v sadjarskih in vrtnarskih listih, bil soustanovitelj Mladinske matice in zanjo pisal mladinske knjige.

Viri in literatura

  • ES 11, str. 115.
  • SBL III, str. 341.

 

« Nazaj | natisni