Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SKOLA Franc Ksaver

slikar

(22.10.1791 - 1870 )

Življenjepis

Rojen je bil 4. novembra 1805 v Novem mestu kot eden izmed dvanajstih otrok priseljenca Josepha Skole, Čeha z Moravske, po poklicu krojača, ter Novomeščanke Frančiške Skola, roj. Frelih. Pri krstu je dobil imeni Karel Nikolaj. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, nato pa vstopil v frančiškanski red v Nazarjah in dobil ime Oton. Po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani je služboval v samostanih v Nazarjah in na Trsatu. A že v mladosti si je želel postati misijonar. Na pobudo znamenitega misijonarja Friderika Barage je l. 1841 odpotoval v Severno Ameriko, kjer je misijonaril med Indijanci. Zgradil jim je več cerkva, se naučil indijanskega jezika ter l. 1850 sestavil izviren francosko-indijanski slovar, ki je ostal v rokopisu. Od hudih naporov je zbolel in se leta 1858 vrnil v Evropo, najprej v Assisi v Italiji, kjer je bil spovednik. V tem času je napisal spomine na misijone v latinskem jeziku, ki so bili kasneje prevedeni v angleščino in objavljeni v Ameriki (1936). Nato je bil nastanjen v Kostanjevico pri Gorici in ponovno v Nazarje. Njegova končna postaja je bil Trsat na Hrvaškem, kjer je 24. aprila 1879 umrl.

P. Oton Škola je iz daljne dežele pisal svojim domačim pisma, v katerih je poleg svojega življenja razkrival tudi življenje Indijancev ter lepote tuje pokrajine. Frančiškanski samostan v Novem mestu hrani osem njegovih pisem, vsa ostala so se že izgubila.

Bil pa je, poleg svojega brata Franca Ksaverja, tudi sposoben slikar. Njegove slikarske zapuščine večinoma žal ni več, med ohranjenimi je akvarel panorame Novega mesta iz leta 1836, ki ga hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Občudujoč lepoto rodnega mesta je na rob slike zapisal: »Nič ni prijetnejšega kot pogled na bleščečo pokrajino v njeni jasni, lepi in prelestni podobi.«

Viri in literatura

• Dolenjski list XXXI/1980 št. 32, str. 16.
• Zbornik za umetnostno zgodovino XIV/XV/1978– 79, str. 143, Priloga, str. XXXIX – slika.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM.

« Nazaj | natisni