Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SKALICKY Bohuslav

vinogradnik, strokovni pisec

(17.7.1872 - 8.12.1926 )

Življenjepis

Rodil se je 17. julija 1872 v kraju Cerekvice nad Bystřicí na Češkem, umrl je 8. decembra 1926 v Novem mestu. Po osnovni šoli v rojstnem kraju in meščanski šoli v Hořicích je nekaj časa delal v vrtnarstvu grofa Černína. Od leta 1890 do 1893 je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval na Višji enološki in pomološki šoli v Klosterneuburgu, kjer je leta 1894 diplomiral in bil po diplomi izredni slušatelj na visoki poljedelski šoli na Dunaju.

Leta 1895je prišel v Novo mesto in tu vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu, od leta 1924 do smrti pa ravnatelj Nižje kmetijske šole.

Ustanavljal je državne matičnjake (zemljišče, na katerem se prideluje ključe podlag vinske trte, ki se jih uporablja za cepljenje in ne za pridelavo grozdja), v Bršljinu pri Novem mestu je zasadil ameriški matičnjak s trtnico, vpeljal vzorne in poskusne vinograde, vodil tečaje za cepljenje in stratificiranje trt ter za kletarstvo. V Novem mestu (leta 1897) in Št. Vidu pri Vipavi je uredil vzorno državno vinsko klet. Leta 1909 je vodil prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Po njegovi zaslugi se je kvaliteta dolenjskih vin, vključno s cvičkom, močno dvignila, kar je imelo tudi tržni učinek.

Aktiven je bil tudi v javnem življenju, in sicer kot član Dolenjskega pevskega društva, odbornik Narodne čitalnice, glavni odbornik Kmetijske matice v Ljubljani, predsednik podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Novem mestu. Bil je dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. Za svoje delovanje na področju vinarstva je napredoval na službenem mestu do višjega vinarskega nadzornika in bil med vojno odlikovan z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Za  uspešno delovanje na gospodarskem področju pa je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje.

Članke je objavljal v slovenskem (tudi v Dolenjskih novicah) in tujem strokovnem časopisju in napisal več samostojnih publikacij (Siljenje ali kaljenje ameriških ključev, 1907, Pridelovanje in razpečevanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju, 1912, Kmetijske razmere na Češkem, 1909, Kletarstvo, 1924). Po njem se imenuje ulica v Novem mestu.

Njegov sin Zdenko Skalicky (1903 – 1933), pesnik in slikar, je že kot osmošolec sodeloval na Novomeški pomladi leta 1920. Drugi sin Bogo Skalicky (1905 – 1974), pa je bil priznan slovenski ginekolog in porodničar.

Viri in literatura

• Dokl S.: Kronika nekega časa 2006, str. 95 - slika.
• ES 11, str. 92.
• Petdeset let kmetijske šole na Grmu (1886 do 1936), str. 33 – slika.
• SBL III, str. 325.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Dokl S.: Kronika nekega časa 2006, str. 95.

« Nazaj | natisni