Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SIMONITI Rado

dirigent, Prešernov nagrajenec, skladatelj

(15.5.1914 - 14.5.1981 )

Življenjepis

R. 15. maja 1914 v Fojani, u. 14. maja 1981 v Ljubljani. V rojstnem kraju in Ljubljani je obiskoval osnovno šolo ter l. 1933 maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Nato je študiral glasbo in leta 1937 diplomiral na Srednji šoli Glasbenega konservatorija v Ljubljani. Po italijanski kapitulaciji je odšel v partizane in s kulturno skupino X. ljubljanske brigade potoval čez Gorski Kotar na Vis. Tu je prevzel umetniško vodstvo pevskega zbora primorskih Slovencev, ki je pozneje dobil ime Srečko Kosovel. Z njim je potoval čez Dalmacijo, Črno goro, Albanijo in Makedonijo v osvobojeni Beograd. Z zborom je po vojni nastopal tudi v tujini. L. 1945 je postal direktor ljubljanske Opere, diplomiral na Akademiji za glasbo in honorarno poučeval na tej šoli. Je avtor številnih zborovskih in vokalnih skladb ter samospevov, znan je tudi kot avtor pesmi Le vkup, le vkup…, Bolen mi leži, Plovi, plovi, Kolednica mladinskih brigad.

Viri in literatura

  • ES 11, str. 77 – s sliko.
  • Muzička enciklopedija III 1977, str. 354 - s sliko.
  • SBL III, str. 315.

Slikovni material

  • ES 11, str. 77.
  • Muzička enciklopedija III 1977, str. 354.

 

« Nazaj | natisni