Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SIMONIČ Ivan

geograf, zgodovinar

(7.7.1905 - 8.11.1979 )

Življenjepis

R. 7. jul. 1905 na Vinjem Vrhu pri Semiču, u. 8. nov. 1979 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Semiču in Novem mestu je obiskoval gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani in l. 1927 maturiral. Geografijo, zgodovino in sociologijo je študiral na Univerzi v Ljubljani, diplomiral in od l. 1934 služboval v Etnografskem muzeju v Ljubljani, od l. 1937 na gimnaziji v Kočevju, v š. l. 1944/45 v Novem mestu, nato še v Celju, Ribnici, Logatcu, na klasični gimnaziji v Ljubljani in na osnovni šoli v Kamniku. Vmes je bil kustos Slovenskega šolskega muzeja. Napisal je vrsto temeljitih geografskih in zgodovinskih člankov, poročil in ocen, ki zadevajo predvsem Belo krajino in Kočevsko. Sodeloval je v Etnografu, GMDS, Kočevskem zborniku, Krajevnem leksikonu Slovenije II (že pred vojno pa v Krajevnem leksikonu Dravske banovine) itd.

Viri in literatura

  • ES 11, str. 76.
  • Kronika XXVIII/1980 št. 2, str. 136 – slika.
  • SBL III, str. 314.

Slikovni material

  • Rast V-VI/1996, str. 477.

 

« Nazaj | natisni