Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SEVER Jože

jezikoslovec, leksikograf, prevajalec, šolnik

(20.6.1928 - 23.2.2005 )

Življenjepis

R. 20. jun. 1928 v Ljubljani, u. 23. febr. 2005 v Novem mestu (pokopan je v Ljubljani). Po končani klasični gimnaziji l. 1947 je na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti študiral slovenski, ruski, angleški jezik in književnosti ter l. 1955 diplomiral. Do l. 1959 je poučeval slovenščino na osnovni šoli in gimnaziji v Kočevju, potem pa slovenščino, srbohrvaščino in angleščino na učiteljišču v Novem mestu. V letih od 1961-1981 je poučeval ruščino in slovenščino na novomeški gimnaziji. Svoje znanje je izpopolnjeval na različnih jezikovnih tečajih v takratni Sovjetski zvezi, od l. 1971 je bil honorarni sodelavec za ruski jezik pri Zavodu za šolstvo, vodil je tudi aktive učiteljev. Od l. 1981 do svoje upokojitve l. 1995 je delal kot lektor za ruski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. L. 1991 je dobil naziv strokovnega svetnika. Ko je ruščina postala maturitetni predmet, je postal predsednik predmetne komisije za ruščino na maturi in jo vodil več let, vodil in koordiniral je delo pri sestavi katalogov znanj in sestavljanju maturitetnih pol. Odločilno je vplival na tvorno oblikovanje in izvajanje pedagoško-znanstvenih programov na katedrah za ruski jezik in literaturo. L. 1977 je skupaj z Lidijo I. Pirogovo in Boženo Orožen napisal Rusko-slovenski učni slovar. L. 1990 je skupaj z Olgo S. Plotnikovo napisal Rusko-slovenski in slovensko-ruski moderni slovar, ki je doživel že 3. ponatise (2001, 2003, 2006). L. 2006 je posthumno izšla njegova Ruska slovnica po naše. Napisal je tudi kulturnozgodovinski vodnik Od Škofljice do Litije (1996). Ukvarjal se je tudi s prevajanjem znanstvenih besedil iz ruščine in hrvaščine v slovenščino in obratno. Prevedel je delo ruske zgodovinarke Iskre Čurkine Rusko-slovenski kulturni stiki: od konca 18. stoletja do leta 1914, ki je izšlo l. 1995. Bil je avtor mnogih recenzij pomembnejših slovničnih del in učbenikov ruskega jezika. Uredil je zbornik 225 let novomeške gimnazije (1971) ter souredil vrsto letnih poročil gimnazije v Novem mestu. Več let je bil tudi lektor in korektor pri reviji Jezik in slovstvo. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, l. 1995 je za svoje strokovno in pedagoško delo prejel veliko priznanje Filozofske fakultete.

Viri in literatura

• DL 16. maja 1996 št. 20, str. 18 - slika.
• DL 3. mar. 2005 št. 9, str. 22 - s sliko.
• Stezice 1992/93 št. 2, str. 34.
• Univerza IV-1, str. 191.
• Zbornik Filozofske fakultete: 1919-1999, str. 280.

Slikovni material

• Alojzija Sever

« Nazaj | natisni